Za pospešitev nadaljnjega razvoja so leta 1998 družbeniki BIA d.o.o. in sklad Horizonte Venture Management ustanovili podjetje BIA Separations d.o.o. Sklad Horizonte, ki so ga zastopali dr. Franz Krejs, dr. Matej Penca in dr. Alfred Matzka, je v podjetje  vložil približno milijon evrov lastniškega kapitala v zameno za 35-odstotni lastniški delež.

Za upravljanje novega podjetja BIA Separations d.o.o. je bil ustanovljen nadzorni odbor, katerega predsednik je postal Franz Krejs, po dogovoru družbenikov pa je direktor podjetja postal Aleš Štrancar. Družbeniki so tudi zelo jasno razdelili odgovornosti in pristojnosti med predsednikom nadzornega odbora in direktorjem podjetja. Glavna odgovornost predsednika nadzornega odbora je bila pridobivanje novih finančnih virov in skrb za finančno vzdržno poslovanje družbe, ključna odgovornost direktorja pa razvoj tehnologije in širitev prodaje. Vsi družbeniki so se že na začetku zavedali, da bo finančni preboj podjetja zahteval vsaj dve desetletji trdega dela, ambicioznega razvoja in dodatnih vlaganj tveganega kapitala.

Leta 1999 je družba BIA Separations d.o.o. odkupila laboratorij BIA d.o.o. in tako dodatno okrepila raziskovalno infrastrukturo.

V letih 2002 in 2003 sta v podjetje BIA Separations d.o.o. vstopila sklad Alpe Adria Venture Fund in zasebni vlagatelj Uwe Burkheiser, ki sta skupaj vložila približno 1,5 milijona evrov. Ta dokapitalizacija je omogočila tudi odkup patenta “Macroporous Polymeric Membranes for separation of Polymers and a Method of their separation.

Družbeniki BIA Separations d.o.o. so hitro ugotovili, da bo potrebna nova dokapitalizacija podjetja, saj raziskave in razvoj terjajo dolgotrajne naložbe. Podjetje je izkazovalo izjemen potencial.

Leta 2007 je predsednik nadzornega odbora Franz Krejs, odgovoren za pridobivanje novih finančnih virov, nadzornemu odboru poročal, da ni mogoče pridobiti novih vlagateljev v Sloveniji, kar onemogoča tudi izvedbo potrebne dokapitalizacije. Hkrati je predstavil novega vlagatelja – sklad Schilling,  ki bi lahko podpiral podjetje BIA Separations pri njegovem nadaljnjem razvoju z dokapitalizacijo, uporabo oziroma nakupom preteklih davčnih izgub prek atipičnih tihih partnerstev ter s posojili delničarjev. . A je sklad Schilling sodelovanje pogojeval s preselitvijo sedeža BIA Separations v Avstrijo, češ da bo družba tako postala zanimivejša za nove vlagatelje in kupce njenih izdelkov. Ob predstavitvi sklada Schilling, ki je pod vodstvom Josepha Schrolla v družbo vložil približno dva milijona evrov lastniškega kapitala, se je nadzorni odbor strinjal z ustanovitvijo družbe BIA Separations GmbH v Avstriji. Ta je prevzela tudi 100 % delež družbe BIA Separations d.o.o. od dotedanjih lastnikov slovenske družbe, ki so tako skupaj s skladom Schilling postali lastniki novoustanovljene avstrijske družbe.

BIA Separations GmbH je predstavljala t. i. obvladujoče podjetje oz. holding, katerega edini namen je bil iskanje novih vlagateljev in svežega kapitala za financiranje podjetja BIA Separations d.o.o. ter skrb za distribucijo izdelkov BIA Separations d.o.o. Novoustanovljeni holding BIA Separations GmbH namreč nikoli ni imel lastne proizvodnje blaga ali storitev, temveč je bil komercialno popolnoma odvisen od uspeha in razvoja BIA Separations d.o.o. Sredstva BIA Separations GmbH so bila praktično v celoti namenjena za naložbe  v razvoj BIA Separations d.o.o.

Oblikovan je bil nov odbor družbenikov BIA Separations GmbH, katerega predsednik je postal Franz Krejs. Svoj sedež in mesto v odboru družbenikov je pridobil tudi sklad Schilling, ki je za svojega predstavnika izbral prav Krejsa. Ostalim članom odbora družbenikov pa ni bilo razkrito, da sta Franz Krejs in Joseph Schroll sklenila dogovor o finančni nagradi  Krejsu za zastopanje interesov sklada Schilling v družbi BIA Separations GmbH. S tem je pri Krejsu prišlo do navzkrižja interesov, saj bi moral kot predstavnik in zastopnik BIA Separations GmbH primarno skrbeti za interese družbe in ne za interese enega izmed njenih družbenikov.

Za pravnega svetovalca družbe je Krejs angažiral odvetnika dr. Phillipa Dubskyja, ki je hkrati skrbel tudi za pravne zadeve v skupini Schilling in imel izkušnje na področju atipičnih tihih partnerstev (atypical silent partnership). Tudi pri pravnem svetovalcu Dubskyju je torej obstajalo navzkrižje interesov. Agreement Schilling Krejs

Franc Krejs se je v tistem času sicer upokojil in zapustil sklad Horizonte Venture Management, s katerim je vstopil v zgodbo BIA Separations, vendar je ostal aktiven kot predsednik odbora družbenikov BIA Separations GmbH.

Skladno z dogovori ostalih družbenikov, ki za posebni dogovor Krejs-Schroll niso vedeli, sta družbo BIA Separations GmbH vodila dva direktorja: Franz Krejs in Aleš Štrancar. Njune zadolžitve so bile enake kot v podjetju BIA Separations d.o.o. Odgovornost Krejsa je bila pridobivanje novih finančnih virov in skrb za finančno vzdržno poslovanje, medtem ko je bila ključna naloga Štrancarja razvoj tehnologije in širitev prodaje. Krejs je imel sicer številne vloge: bil je eden od direktorjev družbe, predsednik odbora družbenikov ter predstavnik sklada Schilling, s katerim je imel sklenjen dogovorom o nagrajevanju. Vse to je Krejsa pripeljalo v velikanske konflikte interesov, ki so pozneje privedli tudi do škodovanja družbi BIA Separations GmbH, sporov med lastniki in na koncu do stečaja družbe BIA Separations GmbH.

Po začetni naložbi v višini dveh milijonov evrov je bil na vrsti odkup izgube v letih 2008 in 2009 (1,1 milijona evrov), za kar je sklad Schilling pridobil dodatni delež v družbi BIA Separations GmbH v obliki atipičnega tihega partnerstva. Odkup izgube je bil pri celotnem financiranju poleg začetnega vložka najbolj ugoden način financiranja visokotehnološke dejavnosti v panogi, v kateri je delovala BIA Separations. Vendar se je kmalu izkazalo, da tudi ta del ni tako rožnat, kot je kazalo. Po realizaciji posla je namreč prišel račun za provizijo ter povračilo stroškov tihe družbe v skladu z avstrijsko davčno zakonodajo in zahteva za vračilo 550.000 evrov po dveh letih, čeprav so atipični tihi partnerji svojo naložbo že povrnili z uporabo davčnih izgub. Iz razlogov, ki odboru družbenikov niso bili znani, odkup izgube v letih 2010 in 2011 ni bil možen, zato je Krejs predlagal lastniške kredite (posojila za tvegani kapital), ki bi jih lahko Schilling priskrbel za nadaljnji razvoj BIA Separations GmbH. Glede na razumevanje lastniških kreditov se je odbor družbenikov s tem predlogom strinjal in dal mandat Krejsu, da se lahko dogovarja in podpiše pogodbe (med družbo BIA Separations GmbH in skladoma Schilling ter Livit – oba v upravljanju Josepha Schrolla). Vendar pa Krejs odboru družbenikov natančne vsebine in tveganj vseh navedenih posojil ni v celoti razkril. In še: vsi ti dokumentni niso bili shranjeni na sedežu podjetja, temveč jih je imel Franz Krejs v hrambi na svojem domu.

Družba BIA Separations GmbH je tako v 17 obrokih prejela 8 milijonov evrov oderuških tveganih posojil in jih v dveh letih odplačala v znesku 5 milijona evrov, vključno s provizijami in 800.000 evrov obrestmi t. Potrebno je opozoriti tudi na vrednost enotne obrestne mere (EOM), ki je pri navedenih posojilih znašala kar 25 %. Posojila v vrednosti 8 milijone evrov so vsebovala tudi klavzulo o 10-odstotnem deležu (kapitalski dodatek), ki se pretvori v lastniški delež.

Vse navedeno potrjuje namero o izčrpavanju BIA Separations GmbH z željo Schrolla, Krejsa in Dubskyja po poceni prevzemu družbe.

Na tem mestu je pomembno opozorili na razliko med lastniškim in bančnim posojilom. V Avstriji so t. i. kapitalska nadomestna posojila urejena v samostojnem zakonu  Eigenkapital-Ersatzgesetz (EKEG). Bistvo relevantnih določb tega zakona je, da se v določenih primerih posojilo družbi, dano s strani družbenika v času gospodarske krize družbe, obravnava kot lastniški kapital. To pomeni, da se posojila ne sme vrniti, dokler družba ni sanirana, torej dokler traja kriza. V primeru insolventnosti pa se te terjatve poplačajo podrejeno (za preostalimi upniki). Ta določba velja zgolj za družbenike, ki imajo najmanj 25-odstotno udeležbo v družbi oz. družbo sicer obvladujejo.

Leta 2011 je v podjetje BIA Separations GmbH s trimilijonskim vložkom vstopila družba JSR (Japan Synhenic Rubber). Leto pozneje je vstopil še sklad SDK (Showa Denko K.K.), ki je vložil pet milijonov evrov, JSR pa še dodatnih 1,5 milijona evrov.

Pri tej dokapitalizaciji – čeprav je bila namenska in namenjena izključno razvoju BIA Separations d.o.o.  – sta Krejs in Schroll zahtevala, da se del sredstev porabi tudi za vračilo posojil skladu Schilling.  Ker je bilo v obdobju med letoma 2010 in 2013 plačanih skupaj več kot pet milijonov evrov za stroške, provizije ter poplačilo glavnice in obresti lastniških posojil Schillinga in Livita, je to na koncu vodilo v insolventnost podjetja.  (Spomnimo: V Avstriji so t. i. kapitalska nadomestna posojila urejena v samostojnem zakonu, ki določa, da se v določenih primerih posojilo družbi, dano s strani družbenika v času gospodarske krize družbe, obravnava kot lastniški kapital, kar pomeni, da se posojila ne sme vrniti, dokler družba ni sanirana, v primeru insolventnosti pa se te terjatve poplačajo podrejeno (za preostalimi upniki). Pod to določbo padejo zgolj družbeniki, ki imajo najmanj 25-odstotno udeležbo v družbi oz. družbo sicer obvladujejo.)

Vse te poteze je izvajal Krejs po dogovoru z Dubskyjem in Schrollom. Ob tem še enkrat spomnimo, da je bil Krejs hkrati direktor družbe BIA Separations GmbH, predsednik odbora družbenikov, zastopnik sklada Schilling v odboru družbenikov ter tudi njegov poslovni sodelavec (s podpisanim sporazumom – Agreement Schilling Krejs ), kar pa odbor družbenikov in drugi direktor podjetja BIA Separations GmbH  Aleš Štrancar nista vedela.

Leta 2013 je Krejs izgubil zaupanje družbenikov ter moral odstopiti z vseh mest in funkcij v družbi BIA Separations GmbH. Vendar pa je naveza Krejs, Dubsky in Schroll še vedno obvladovala četrtinski delež v družbi BIA Separations GmbH. Po odstopu Krejsa je položaj predsednika odbora družbenikov BIA Separations GmbH prevzel Emmerich Zöchbauer, vodja financ je postal Martin Wodak, direktor pa Aleš Štrancar. Šele takrat je novi finančni direktor ugotovil razsežnosti neupravičenih izplačil skladom, ki jih je upravljal Joseph Schroll. Vse to pa v času, ko je podjetje BIA Separations GmbH vodil Krejs, odboru družbenikov ni bilo v celoti znano.

Leta 2014 je skupina Schilling zahtevala poplačilo lastniških kreditov, kar je dodatno poslabšalo finančni položaj podjetja.

Leta 2015 je bila BIA Separations še vedno zelo zanimiva za vlagatelje, saj je v lastniško strukturo 4. avgusta 2015 vstopila družba Meta Ingenium. Ta je pridobila 24,99-odstotni poslovni delež v BIA Separations d.o.o. To je povzročilo bistveno spremembo lastniške strukture, saj je bila do takrat BIA Separations GmbH edini lastnik družbe BIA Separations d.o.o.

Predsednik odbora družbenikov Zöchbauer in direktor podjetja BIA Separations GmbH Štrancar sta kljub blokadam nadaljevala reševanje podjetja, tudi z iskanjem novih strateških partnerjev. Kmalu sta našla obetavno rešitev in z družbo Repligen dosegla dogovor o skupnem interesu za prodajo podjetja BIA Separations GmbH za 65 milijonov evrov. Žal pa je Repligen od dogovora precej hitro in brez pojasnila odstopil. Kmalu za tem je družba Schilling zahtevala sklic skupščine, na kateri so predlagali dokapitalizacijo družbe BIA Separations s svežim kapitalom v višini 1,5 milijona evrov in konverzijo kreditov v kapital, torej v lastniške deleže. S tem so želeli pridobiti najmanj 75-odstotni delež v družbi. S takó očitno nekorektnim predlogom in neutemeljeno nizkim vrednotenjem se večina lastnikov ni strinjala. Strinjali pa so se, da je treba sprožiti postopek prisilne poravnave in nadaljevati pravne spore za zavarovanje interesov družbe in ostalih lastnikov, ker da je ta pot boljša, kot da sprejmejo ponudbo sklada Schilling. Takrat je postalo povsem jasno, da je Schilling že dalj časa izvajal ukrepe, s katerimi si je skušal skupino BIA Separations finančno in lastniško podrediti in nato to stisko, ki jo je povzročal sam, zlorabiti za poceni lastniški prevzem družbe. Glavni cilj Josepha Schrolla v podjetju BIA Separations GmbH v obdobju med letoma 2007 in 2015 je bil povzročiti insolventnost BIA Separations GmbH, to izkoristiti za pridobitev najmanj 75-odstotnega deleža v družbi BIA Separations d.o.o. ter si tako zagotoviti popoln nadzor nad podjetjem.

Ker večina odbora družbenikov predloga skupine Shilling ni sprejela, je bila 3. septembra  2015 sklicana nova skupščina družbe, in sicer s predlogi, da se vsa lastniška posojila skladov Schilling in Livit pod sprejemljivi pogoji pretvorijo v kapital. Brez prisotnosti predstavnikov skladov Schilling in Livit ter sklada opcij za zaposlene, ki ga je zastopal Dubsky, skupščina ni sprejela predlaganih sklepov, zato so se začeli koraki za postopek prisilne poravnave. Prej navedeno zastopstvo Dubskyja pa je bil še en posredni dokaz, da so Schroll,  Krejs in Dubsky delovali usklajeno.

Ker večina odbora družbenikov predloga skupine Shilling ni sprejela, je bila 3. septembra  2015 sklicana nova skupščina družbe, in sicer s predlogi, da se vsa lastniška posojila skladov Schilling in Livit pod sprejemljivi pogoji pretvorijo v kapital. Brez prisotnosti predstavnikov skladov Schilling in Livit ter sklada opcij za zaposlene, ki ga je zastopal Dubsky, skupščina ni sprejela predlaganih sklepov, zato so se začeli koraki za postopek prisilne poravnave. Prej navedeno zastopstvo Dubskyja pa je bil še en posredni dokaz, da so Schroll,  Krejs in Dubsky delovali usklajeno.

Na tem mestu velja omeniti poznejšo pravnomočno obsodbo lastnika sklada Schilling Josepha Schrolla, ki je bil 6. maja 2021 obsojen zaradi neupravičene prisvojitve. Nato pa ga je avstrijsko tožilstvo (WKStA) 9. januarja 2024 obtožilo še Ponzi sheme.
Prispevek Kurier Prispevek Kurier – Prevod Ang | Slo Prispevek Panorama Prispevek Panorama 2

Prisilna poravnava BIA Separations GmbH se je začela septembra 2015. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Michael Wagner. Imenovan pa je bil tudi upniški odbor, v katerem so večino zasedali predstavniki Schilling/Livit, CD Venture, UV Cap ter Phillip Dubsky. V upniški odbor niso bili imenovani vsi upniki, tudi tisti ne, ki so imeli višje terjatve kot nekateri drugi člani upniškega odbor, npr. Gorenjska banka.

V nasprotju s slovensko ureditvijo dokumenti stečajnega postopka v Avstriji niso vidni in dostopni drugim upnikom, enako pa velja tudi za dokumente o poslovanju upniškega odbora. Tako ostali upniki kot tudi velika večina nekdanjih lastnikov BIA Separations GmbH vse do decembra 2025 še vedno nimajo dostopa do dokumentov sej upniških odborov, do dokumentov, iz katerih bi bile razvidne aktivnosti stečajnega upravitelja družbe. Kot tudi do gradiv odbora upnikov.

Za uspešno realizacijo postopka prisilne poravnave je jeseni leta 2015 potekalo več sestankov med stečajnim upraviteljem Michaelom Wagnerjem, predsednikom odbora družbenikov BIA Separations GmbH Emmerichom Zöchbauerjem, direktorjem BIA Separations GmbH in direktorjem BIA Separations d.o.o. Alešem Štrancarjem ter Alfredom Matzko, predstavnikom največjega lastnika družbe BIA Separations GmbH družbe Horizonte. Ne enem izmed sestankov je bil sprejet dogovor vseh naštetih o zahtevi družbi Schilling za povračilo 550.000 evrov nezakonitega vračila naložbe atipičnega tihega partnerstva ter pretvorbi lastniških kreditov v lastniški kapital v skladu  z avstrijsko zakonodajo. Že s tem bi podjetje BIA Separations GmbH postalo likvidno.

Vendar je stečajni upravitelj Michael Wagner 9. novembra 2015 na sodišču presenetljivo spremenil svoje stališče, saj je priznal vsa navedena posojila kot nesporne terjatve in ni zahteval vračila omenjenega zneska. Ker pretvorba ni bila zahtevana in ker ni bila vložena zahteva skladu Schilling za vračilo 550.000 evrov, je postal finančni načrt postopka prisilne poravnave neizvedljiv.

Na naroku na sodišču v Eisendstadtu 15. februarja 2016 je stečajni upravitelj Wagner izjavil, da mu direktor BIA Separations GmbH Štrancar ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov, pri čemer ni pojasnil, katerega gradiva naj ne bi prejel. Štrancar je zatrjeval, da je posredoval vse zahtevane dokumente in vse tisto, kar je bilo po njegovem vedenju relevantno in v njegovi posesti. Na naroku je bilo Štrancarju zagroženo, da mu bodo v primeru, če ne bo dostavil (nedoločenih) dokumentov, odvzeli prostost in ga namestili v zapor z begunci in migranti, kjer se bo bal za svoje zdravje in življenje. Prevod sklepa sodišča Eisenstadt Feb, 15 2016. Ker je Štrancar vztrajal, da je vso relevantno dokumentacijo posredoval, se je stečajni upravitelj Wagner strinjal, da bo v naslednjih 24 urah predložil seznam zahtevanih, a še ne posredovanih dokumentov. Takšnega seznama Michael Wagner nikoli ni predložil.

Brez vednosti in soglasja direktorja BIA Separations GmbH Aleša Štancarja je bil 15. aprila  2016 ustavljen postopek prisilne poravnave in sprožen stečajni postopek družbe.

Čez nekaj dni, 19. aprila 2016, je Michele Marzola, predstavnik družbe Meta Ingenium, obvestil direktorja družbe BIA Separations GmbH ter BIA Separations d.o.o. Štrancarja o predlogu za srečanje, ki ga je prejel od Christiana Hureka, predstavnika TJP Advisory & Management Services GmbH. Ta je bil zainteresiran za naložbo v družbo BIA Separations d.o.o. v višini treh milijonov evrov v zameno za tretjinski delež v podjetju BIA Separations d.o.o. Že pred tem je Michele Marzola 8. marca 2016 v Veroni organiziral srečanje med stečajnim upraviteljem Michaelom Wagnerjem ter Christianom Hurekom in Ursulo Haslauer (predstavnikoma TJP Advisory&Management Services GmbH).

Sestanek s Hurekom se je odvil 3. maja 2016 na sedežu družbe BIA Separations d.o.o. v Ajdovščini. Na delu sestanka, kjer sta bila prisotna zgolj direktor BIA Separations d.o.o. Aleš Štrancar in Christian Hurek, torej brez prisotnosti Marzole, je Hurek podal “neprimeren” predlog, o katerem je direktor BIA Separations d.o.o. Štrancar 5. maja 2016 tudi poročal predsedniku odbora družbenikov BIA Separations GmbH Emmerichu Zöchbauerju ter predstavnikom sklada Horizonte. E-Mail AŠ NO o poskusu podkupovanja. Christian Hurek je namreč Alešu Štrancarju predlagal pomoč in sodelovanje pri zagotovitvi umika vseh obtožb Michaela Wagnerja proti Alešu Štrancarju v zameno za njegovo nadaljevanje dela v podjetju ter sodelovanje pri uresničitvi t. i. poceni prevzema podjetja. Navedeno je Štrancar doživel kot poizkus, da se ga podkupi, ob tem pa se mu je grozilo še s kazenskimi ovadbami in tožbami, če „nespodobne ponudbe“ ne bo sprejel.

Vse do sedaj opisano, predvsem pa poplačilo dolga za skoraj 5 milijonov evrov lastniških posojil skladu Schilling, je privedlo do likvidnostnih težav podjetja BIA Separations d.o.o. Kljub temu je podjetje takrat še vedno izkazovalo pozitivni trend tekočega poslovanja.

Postopek prisilne poravnave BIA Separations d.o.o. se je začel 24. avgusta 2016, upniški odbor pa je bil imenovan 7. septembra 2016. V nasprotju z avstrijsko prakso so dokumenti postopka prisilne poravnave v Sloveniji, kot že rečeno, dostopni vsem strankam v postopku, ob tem pa so ključni sklepi in poročila tudi javno objavljeni in s tem dostopni širši javnosti. AJPES – eObjave >> Transparentnost stečajnih postopkov v Sloveniji je torej bistveno višja kot v Avstriji, s katero se sicer radi primerjamo na številnih področjih.

V skladu z načrtom prestrukturiranja bi bili vsi imetniki zavarovanih terjatev (predvsem banke) poplačani v višini 100 % glavnice + 1 % obresti, navadni upniki pa v višini 80 % glavnice priznanih terjatev. Vsi upniki so imeli možnost pretopiti svoje terjatve v kapital. K naložbi sta bila pozvana tudi oba tedanja družbenika slovenske družbe ter tudi zainteresirani novi vlagatelji. Tako je imela tudi BIA Separations GmbH možnost, da ohrani lastništvo v slovenski družbi, s čemer je bil stečajni upravitelj BIA Separations GmbH Michael Wagner seznanjen, vendar se za navedeno možnost kljub več pozivom in opozorilom Aleša Štrancarja, da je v interesu GmbH in njenih upnikov ohranitev naložbe v slovenski družbi, ni odločil. E-mail AŠ MW iz dne 11.2.2017 20170211 – Nasvet. Wagner se je v nasprotju s priporočili Štrancarja in v nasprotju z interesi BIA separations GmbH odločil, da si bo namesto za sanacijo slovenskega podjetja prizadeval za njegov stečaj. Na sodišče v Novi Gorici je tako novembra 2016 poslal zahtevo za stečaj podjetja BIA Separations d.o.o.

Sodišče v Novi Gorici ni sledilo zahtevi Michaela Wagnerja, stečajnega upravitelja družbe BIA Separations GmbH.
Sklep VŠ zavrnitev ugovora proti vodenju PP

Prisilna poravnava BIA Separations d.o.o. je bila uspešno zaključena 11. maja 2018 Sklep o potrditvi prisilne poravnave, konec junija pa je postala pravnomočna Pravnomočnost prisilne poravnave. Sledila je izvedba dokapitalizacije v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja in odločitvijo sodišča. Ob tem pa je podjetje BIA Separations GmbH zaradi že navedenih odločitev stečajnega upravitelja podjetja Michaela Wagnerja izgubilo celoten delež v podjetju BIA Separations d.o.o. Po prepričanju številnih družbenikov in upnikov podjetja BIA Separations GmbH je Michael Wagner s tem hudo oškodoval avstrijsko podjetje, tudi njegove upnike in lastnike. Teh njegovih škodljivih ravnanj si še danes ne znajo razložiti, saj menijo, da bi vsak skrben gospodarstvenik ravnal drugače in bi si prizadeval za ohranitev deleža v podjetju, pred katerim je bila svetla prihodnost.

Podjetje BIA Separations d.o.o. je pri svojem poslovanju dosegalo nove preboje, nove razvoje, nova odkritja in je bilo kot tako 3. oktobra 2020 v celoti prodano družbi Sartorius za rekordno vrednost več kot 360 milijonov evrov.

Na zahtevo nekdanjih avstrijskih vlagateljev v BIA Separations GmbH je bilo v Avstriji ustanovljeno podjetje Unicorn – Biotech Holding, preko katerega so nekdanji lastniki BIA Separations d.o.o. prodali svoje deleže. Vsi nekdanji lastniki, ki so rezidenti Republike Slovenije, so vse davčne obveznosti v celoti plačali v Sloveniji.

Danes, leta 2025, je Sartorius BIA Separations podjetje z 252 zaposlenimi, večinoma doktorji in magistri znanosti, katerih povprečna starost je 35 let.

Družba med drugim sodeluje pri razvoju zdravil za genske okvare, pri raziskavah raka in diabetesa ter pri razvoju cepiv proti gripi, malariji, RSV in HPV.

Med letoma 2016 in 2025 so bile v Avstriji proti Alešu Štrancarju vložene številne kazenske ovadbe, v katerih so mu bila očitana najrazličnejša kazniva dejanja. Vsi postopki so bili že ustavljeni – pri večini niti ni prišlo do začetka pregona – in v nobenem od njih Štrancar ni bil spoznan za krivega kateregakoli kaznivega dejanja. Konstrukti stečajnega upravitelja Wagnerja so bili več kot očitno neutemeljeni tudi za avstrijski pravosodni sistem, ki se v postopkih zoper slovensko družbo in Aleša Štrancarja doslej ni izkazal za najbolj pravičnega in predvidljivega.

V dosedanjih postopkih je bilo tudi že ugotovljeno, da je stečajni upravitelj BIA Separations GmbH Michael Wagner nekatere sodne odredbe v stečajnem postopku praktično spisal kar sam. Stečajna sodnica je namreč nekatera njegova besedila enostavno prepisala in nato označila za odločbe sodišča.

Da je omenjene sodne odločbe dejansko napisal stečajni upravitelj BIA Separations GmbH,  je pokazala strokovna analiza izbranih odločb, ki jo je izdelal strokovnjak – izvedenec te stroke, profiler in jezikoslovec. Analiza je namreč pokazala, da obstaja izjemno visoka verjetnost, da so te sodne odredbe delo stečajnega upravitelja BIA Separations GmbH Michaela Wagnerja. Izvirnik izvedenskega mnenja je bil predložen pristojnemu sodišču.

Še vedno pa se nadaljujejo sodni postopki proti Alešu Štrancarju, BIA Separations d.o.o. in Mateju Penci. Tako je junija 2025 sodišče v Železnem odločilo, da nekatere pogodbe med BIA Separations GmbH in BIA Separations d.o.o. niso veljavne, čeprav so bile vključene v bilance. Sodba še ni pravnomočna in je predmet pritožbenega postopka.

Velja pa opozoriti, da so sodni spori in postopki potekali tudi v Sloveniji. Zadnja relevantna odločitev je sodba Višjega sodišča v Kopru, ki je 6. junija 2025 zavrnilo pritožbo Michaela Wagnerja, s čimer je bil pravnomočno končan sodni spor v zadevi, v kateri je od slovenske družbe zahteval plačilo v višini 83 milijonov evrov. Sodba Bia Separations Gesselschaft